1. SPLOŠNO O ENERGIJI:

Energija je delo, je gibanje, je toplota, energija je življenje. Življenja brez energije ni, saj bi brez energije vse obstalo. Energijo v vsakdanjem življenju potrebujemo za ohranjanje življenja.

1.1 KAJ JE ENERGIJA?

Fizika uči, da je energija sposobnost telesa, da opravi neko delo. Čutila za neposredno zaznavo energije človek nima, lahko pa zaznava njene učinke - na primer gibanje teles, sevalno toploto, svetlobo, zvok in podobno.
Energijo lahko merimo z ustreznimi napravami in instrumenti. Enota za merjenje količine pa je Joule. Bližje nam je v vsakdanjem življenju druga oblika enote Ws
(wattsekunda, 1J = 1Ws) in izpeljanke, kot so Wh, kWh, MWh.

1.2 VIRI ENERGIJE:

Vire energije, ki jih uporabljamo, lahko razdelimo na obnovljive in neobnovljive vire. Prvi se nenehno obnavljajo, pri drugih pa so zaloge omejene in jih bo človeštvo prej ali slej izčrpalo. Med obnovljive vire štejemo predvsem energijo sonca v obliki direktnega sevanja (toplota), biomase, vetra, energije vode in geotermalno energijo. Ti viri se v naravi stalno obnavljajo. Neobnovljivi viri pa so fosilna goriva, jedrska energija in energija kemičnih reakcij iz mineralnih virov.

1.3 UČINKOVITA RABA ENERGIJE:

Resolucija o strategiji učinkoviti rabe energije v RS, je 1996 ustanovila agencijo AURE (agencija učinkovite rabe energije). S tem je pričela z spodbujanjem učinkovite rabe energije pri vseh porabnikih energije. 1999 je bil določen Energetski zakon - (1999). Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah je bil določen 2002. Vsi javni objekti bi naj imeli Energetsko izkaznico objekta.

1.4 KAKO ENERGETSKO UČINKOVITA JE SLOVENIJA?

Učinkovitost rabe energije spremljamo s kazalnikom energetske intenzivnosti, ki je izračunan kot razmerje med količino energije (izraženo v kilogramih ekvivalentne nafte - kratko kgoe) in bruto domačim proizvodom, izraženim v stalnih cenah leta 1995. Kazalnik meri tako porabo energije, kot tudi splošno učinkovitost njene rabe.
Za Slovenijo je ta kazalnik v letu 2001 znašal 350 kgoe/1000 EUR, v letu 2003 pa 338 kgoe/1000 EUR in kaže, da se je energetska učinkovitost v zadnjem obdobju nekoliko izboljšala.

1.5 STRUKTURA PORABE ENERGIJE

V strukturi končne porabe energije v Sloveniji, ki se je v zadnjem letu povečala za 5 %, največji delež zavzemajo naftni proizvodi (47 %), sledijo pa električna energija (21 %), zemeljski plin (17 %), obnovljivi viri (9 %), toplota (4 %) in trdna goriva (2 %).
Končna poraba energije je največja v prometu (29 %), sledijo predelovalne dejavnosti in gradbeništvo (28 %) ter gospodinjstva, ki porabijo četrtino vse porabljene energije v Sloveniji.

1.6 V GOSPODINJSTVIH PORABA NAFTNIH DERIVATOV NAJVEČJA

Struktura končne porabe energije v slovenskih gospodinjstvih kaže, da gospodinjstva porabijo največ naftnih proizvodov (35 %), ki jim sledijo obnovljivi viri (26 %), kjer precejšen delež zajemajo les in električna energija (21 %) ter toplota in zemeljski plin z enakim deležem (9 %).
Po podatkih iz leta 2002 ima v Sloveniji 6 % stanovanj pralni stroj z energijsko nalepko, medtem ko imajo 3 % stanovanj hladilnik z energijsko nalepko. Pralni stroji imajo večinoma energijsko nalepko razreda A, medtem ko imajo hladilniki večinoma energijsko nalepko razreda B.

1.7 POLOVICA ENERGIJE JE IZ UVOZA

Slovenija približno polovico potrebne energije uvozi. Podobno velja tudi za države članice EU. Precej nad povprečjem EU-25 pa je v Sloveniji proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v bruto porabi električne energije. Največji delež uporabe obnovljivega vira med članicami EU ima Avstrija (53 %), sledi ji Švedska (40 %), Slovenija pa se z deležem 23 % nahaja na šestem mestu petindvajseterice.

1.8 NAJDRAŽJE JE OGREVANJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO

Pomemben dejavnik, ki vpliva na končno porabo energije, so tudi cene energije. Ogrevanje slovenskih gospodinjstev je bilo januarja 2005 najdražje v primeru ogrevanja z električno energijo, najcenejše pa je bilo ogrevanje z daljinsko toploto.
Razmerje med cenama končne energije ekstra lahkega kurilnega olja in zemeljskega plina pa se je v zadnjem obdobju spremenilo: od julija 2004, ko sta bili ceni podobni, se je cena ekstra lahkega kurilnega olja močno povečala in v juliju 2005 in za 25 % presegla ceno zemeljskega plina.

1.9 SLOVENSKE CENE ENERGENTOV PODOBNE EVROPSKEMU POVPREČJU

Primerjava cen energije v Sloveniji s tistimi v drugih državah članicah EU pokaže, da je cena električne energije za gospodinjstva v Sloveniji za 25 % nižja od povprečne cene v Evropski uniji. Na Češkem, Malti, Poljskem, v Estoniji, Grčiji, Latviji in Litvi so cene električne energije za gospodinjstva nižje od slovenskih. Najvišja je cena na Danskem.
Cena zemeljskega plina za gospodinjstva, ki plin uporabljajo tudi za ogrevanje, je v Sloveniji približno enaka povprečni ceni v Evropski uniji. Najvišji ceni zemeljskega plina za gospodinjstva v Evropski uniji imata Danska in Švedska, najnižji pa Estonija in Latvija. Najdražji neosvinčeni 95-oktanski bencin v Evropski uniji je na Nizozemskem, Slovenija pa se kljub rasti cen še vedno uvršča med države z najnižjo ceno bencina. Podoben položaj je tudi pri dizelskemu gorivu.

1.10 ENERGETSKA UČINKOVITOST DRUGOD

Po podatkih Eurostata je Evropska unija v letu 2003 rabila energijo učinkoviteje od Združenih držav Amerike in manj učinkovito kot Japonska: kazalnik energetske intenzivnosti za Japonsko je znašal 119 kgoe/1000 EUR, v EU 25 je znašal 209 kgoe/1000 EUR v Združenih državah Amerike pa 313 kgoe/1000 EUR. V Evropski uniji je imela najnižjo energetsko intenzivnost Danska s 128 kgoe/1000 EUR, sledita ji Avstrija (151) in Nemčija (160). Najmanj učinkovito pa so rabili energijo v Estoniji s 1208 kgoe/1000 EUR, v Litvi (1204) in na Slovaškem (937).