X

Energetsko knjigovodstvo

1. Energetski menedžment

Smernice za energetski menedžment so pomemben element, njihov namen je pomagati partnerjem projekta pri uvrščanju vidika energije med prednostne naloge menedžmenta v vsaki fazi življenjske dobe stavbe. Te smernice opisujejo z energijo povezane politike menedžmenta in način njihove vgradnje v akcijski načrt. Vsak partner mora imeti politiko energetskega menedžmenta. Smernice zlasti razlagajo potrebne dejavnosti partnerja v vsakem od naslednjih korakov v okviru sodelovanja v programu:

  • popis z energijo povezanih politik in praks menedžmenta,
  • presoja primernosti možnih energetski politik in praks,
  • akcijski načrt, ki opredeljuje politike in prakse energetskega menedžmenta, ki jih je partner sklenil vzpostaviti za zmanjšanje obratovalnih stroškov,
  • letno poročanje o izvajanju akcijskega načrta.

Temeljne sestavine oziroma politike energetskega menedžmenta so: nizka rabe energije, nizki energetski izdatki, energetska oskrba, obratovanje, vzdrževanje, energetsko učinkovita oprema in tehnologija, zelena javna naročila, obnova stavb, urbanizem, arhitektura, gradnja, upravljanje z objekti...

Namen Energetski menedžment je gospodarno upravljanje z energijo, ekonomsko upravičeno zniževanje rabe in stroškov za energijo ter ohranjanje doseženega napredka.

1.1 Uvod v dokument Smernice za energetski menedžment

Boljši energetski menedžment je donosen. Raziskave v zadnjem času kažejo, da podjetja, vodilna na področju energetskega menedžmenta, dosegajo tudi boljše finančne rezultate. Ne glede na to, ali ste trgovsko ali industrijsko podjetje ali ustanova, je energija člen v vaši verigi dodane vrednosti in energetski menedžment izboljšuje vaše končne poslovne izide. Na podlagi uspešnih primerov vam lahko te smernice pomagajo pri izboljšanju energetskih in finančnih rezultatov, hkrati pa vas uvrstijo med vodilne na področju skrbi za okolje.

Komisija se zaveda, da so spremembe politik in praks energetskega menedžmenta povezane z zapletenimi strateškimi ali operativnimi parametri. Zato lahko partner programa po svoji presoji sprejme, spremeni ali zavrne katerega koli od elementov teh smernic. Naravo in obliko vseh zavez in poročanja določi partner sam. Vsak partner pa mora ob prijavi v program GreenBuilding predložiti svojo politiko energetskega menedžmenta in akcijski načrt.

Doseganje in vzdrževanje optimalne ravni obratovalnih stroškov, povezanih z energijo, ni enkratna naloga. Organizacije, ki se zavedajo finančne donosnosti boljšega energetskega menedžmenta, si stalno prizadevajo izboljšati svoje obnašanje v zvezi z energijo. Njihov uspeh temelji na rednem ocenjevanju energetske uspešnosti in izvajanju korakov za povečanje energetske učinkovitosti. Ne glede na velikost in vrsto organizacije je ključni element uspešnega energetskega menedžmenta zavezanost. Organizacije se zavežejo zagotoviti osebje in finančna sredstva za stalno izboljševanje. Za vzpostavitev energetskih programov vodilne organizacije oblikujejo namenske delovne ekipe in vzpostavijo energetsko politiko. Vprašanja energije naj bodo vključene v različne ravni dejavnosti in upravljanja organizacije ter v različne postopke. Zastaviti je treba končni cilj. Končni cilj se lahko odraža v okoljski politiki. Slediti mu morajo konkretnejši cilji in postopki. 

Končni cilji
Energetski cilji
→ Okoljska politika
→ Politika oskrbe z energijo
→ Politika obratovanja in vzdrževanja
→ Priporočila za projektiranje novih stavb in sistemov
→ Priporočila za obnovo stavb
→ Priporočila za nabavo opreme
→ Priporočila za upravljanje z objekti 


Pri določanju glede smotrnosti posameznih izboljšav politik menedžmenta lahko partnerjem kot smernice služijo naslednja vprašanja:

  • Za kaj gre? Kolikšni so letni stroški podjetja za energijo? Če so znani: kakšni so deleži električne energije, toplote, hlajenja? Kakšne so posledice, ki se ne izražajo v finančnih kazalcih: izboljšani pogoji dela itd., zmanjšanje onesnaževanja, povečan ugled zaradi vodilne vloge na področju okolja?
  • Kdo je odgovoren? Ali je spremljanje stroškov energije delovna naloga določenega delovnega mesta v strukturi podjetja? V večjem podjetju je to lahko polna zaposlitev za enega ali celo več delavcev. Ali ima podjetje dovolj znanj (notranjih ali preko zunanjih pogodbenih izvajalcev) za vrednotenje ukrepov varčevanja energije in za uspešno izvajanje energetske politike?

Za vzpostavitev energetskih programov vodilne organizacije oblikujejo namenske delovne ekipe in vzpostavijo energetsko politiko.

1.1.1 Vzpostavitev energetske ekipe

Delavci podjetja vsak dan sprejemajo odločitve, ki vplivajo na rabo energije. Vzpostavitev energetske ekipe pripomore k integraciji energetskega menedžmenta. Poleg načrtovanja in izvajanja konkretnih izboljšav ta ekipa meri in spremlja energetsko uspešnost in sodeluje z upravo, delavci in drugimi deležniki. Potrebna velikost energetske ekipe je odvisna od velikosti vaše organizacije. Poleg direktorja za energijo, ki vodi ekipo, in članov ekipe, razmislite tudi o vključitvi predstavnikov operativnih enot podjetja, ki znatno vplivajo na rabo energije, npr.:

 

  • inženiringa
  • nabave
  • obratovanja in vzdrževanja
  • upravljanja stavb/objektov
  • službe za zdravje, okolje in varnost
  • službe za nepremičnine
  • službe za upravljanje gradenj
  • pogodbenih izvajalcev in dobaviteljev
  • dobaviteljev energije


1.2 Popis politik menedžmenta, povezanih z energijo

Prvi korak pri preučevanju smotrnosti izboljšav politik menedžmenta je popis trenutne ravni integracije energetskih vidikov v politike in prakse v vsaki fazi življenjske dobe stavb in sistemov: projektiranju, gradnji, izbiri sistemov in sestavnih delov, nabavi, namestitvi, zagonu, obratovanju in vzdrževanju, upravljanju objektov. Če podjetje že izvaja energetski menedžment (npr. danska in švedska podjetja) ali okoljski sistem (npr. ISO 14000), pri oblikovanju akcijskega načrta lahko to uporabi. Politike in prakse se vrednoti po naslednjem merilu:

 

  • Ali ta politika upošteva dolgoročne obratovalne stroške na splošno in zlasti stroške energije? Ali sedanja praksa optimizira opravljene storitve ob upoštevanju dolgoročnih stroškov?

1.3 Presoja možnih politik energetskega menedžmenta

Vsak partner programa GreenBuilding mora sprejeti politiko energetskega menedžmenta, katere namen je doseganje pozitivno bilanco med:

 

  • vlaganji, kadrovskimi in finančnimi, v obliki boljšega projektiranja, investicij v učinkovitejšo opremo, boljšega izvajanja instalacijskih del, ponovnih zagonov, optimalnih postopkov obratovanja in vzdrževanja, upravljanja objektov, in
  • donosnostjo, neposredno v obliki prihrankov energije, in neposredne v obliki višje kakovosti in zanesljivosti ali v obliki izboljšanja javne podobe in manjših škodljivih učinkov na okolje.

S popisom boste ugotovili področja, na katerih s spremembami obstoječih politik in praks lahko dosežete prihranke energije in zmanjšanje učinkov na okolje. Za izvedbo ukrepov za varčevanje energije lahko preučite korake za integracijo energije v prednostne naloge upravljanja:

 

  • Opredelitev upravljavskih odgovornosti za vzdrževanje stavb in sistemov na ravni optimalne porabe energije
  • Vgradnja opreme za merjenje energije na ustreznem operativnem nivoju (stavba, nadstropje, sistem, stroškovni center, ...) za ugotavljanje konkretnih ukrepov za varčevanje energije
  • Presoja delovanja z vrednotenjem rabe energije v vseh glavnih enotah in službah organizacije in oblikovanje izhodišča za merjenje rezultatov dejavnosti na področju učinkovite rabe energije v prihodnosti Vzpostavitev sistemov za zbiranje in spremljanje podatkov o rabi energije
  • Vzpostavitev ustreznega poročanja o stroških energije za lažje spremljanje porabe energije
  • Integracija stroškov energije v obračunavanje stroškov po stroškovnih centrih, na podlagi merjene porabe energije.

1.4 Vzpostavitev energetske politike

Energetska politika je podlaga uspešnega energetskega menedžmenta. Formalno opredeljuje podporo glavnega vodstva organizacije in sporoča zavezanost organizacije učinkoviti rabi energije delavcem, delničarjem, skupnosti in drugim deležnikom.

Uspešne organizacije imajo energetske politike, ki:

 

  • imajo jasne, merljive predmetne cilje, ki odražajo zavezanost, kulturo in prednostne vrednote organizacije,
  • vzpostavljajo odgovornosti in verige poveljevanja, opredeljujejo vloge v organizaciji ter zagotavljajo pristojnosti delavcev pri izvajanju načrta energetskega menedžmenta,
  • zagotavljajo stalno izboljševanje in urejajo vrednotenje ter posodabljanje politike glede na spremembe potreb in prednostnih nalog,
  • podpirajo cilje in vzpostavljajo okolje za postavljanje ciljev uspešnosti s povezavo energetskih ciljev s finančnimi in okoljskimi cilji organizacije,
  • vključujejo ključne delavce v razvoj politike in s tem izboljšujejo njeno sprejemljivost,
  • sporočajo politiko vsem zaposlenim ter jih spodbujajo k sodelovanju,
  • vzpostavljajo referenčne točke za merjenje in nagrajevanje uspešnosti.
 

1.5 Presoja energetske uspešnosti pomaga podjetjem:

  • kategorizirati sedanjo rabo energije po vrstah goriv, operativnih enotah, objektih, proizvodnih linijah itd.,
  • ugotavljati uspešne objekte, ki jih velja nagraditi in se zgledovati po njih,
  • ugotavljati prioritete za takojšnje izboljšave v neuspešnih objektih,
  • razumeti prispevek stroškov energije k stroškom poslovanja,
  • oblikovati zgodovinsko podlago in okolje za dejavnosti in odločitve v prihodnje.

 

Druga kategorija možnih dejavnosti menedžmenta se nanaša na integracijo vidikov energije v vsako fazo življenjskega cikla:

 

  • izrecna integracija meril energetske učinkovitosti v postopke internega projektiranja in gradnje,
  • integracija upoštevanja stroškov v celotnem življenjskem ciklu v procese izbire najboljših ponudb,
  • zahteva dobaviteljem opreme in izvajalcem storitev za predložitev podatkov o energetski učinkovitosti ponujene opreme oziroma storitev v dejanskem obratovanju,
  • vzpostavitev politik nabave v celotne podjetju za konkretne energetsko učinkovite tehnologije (npr. predpis nabave motorjev EFF1, vrhunskih črpalk, trislojne zasteklitve itd.), zahteva po takih tehnologijah v pozivih k oddaji ponudb,
  • integracija energetskih vidikov v prakse obratovanja in vzdrževanja,
  • stalno preverjanje delovanja stavb,
  • motiviranje zaposlenih za varčevanje z energijo in sodelovanje pri doseganju energetskih ter okoljskih ciljev podjetja.

Seveda je treba možne prihranke primerjati z vlaganji dragocenega časa in denarja. Številne dejavnosti v okviru politike energetskega menedžmenta ne zahtevajo dodatnih vlaganj in so navadno najcenejša možnost zmanjšanja porabe energije in povečanja energetske učinkovitosti.

 

1.6 Akcijski načrt

1.6.1 Izvajanje akcijskega načrta

 

Energetski program stoji ali pade z ljudmi. Pridobitev podpore in sodelovanja s strani ključnih ljudi na različnih ravneh organizacije je pomemben dejavnik uspeha izvajanja akcijskega načrta v večini organizacij. Doseganje ciljev je pogosto odvisno od zavesti, zavezanosti in sposobnosti ljudi, ki izvajajo projekte, zastavljene v akcijskem načrtu.

Poleg izvajanja tehničnih vidikov akcijskega načrta mora organizacija upoštevati še

naslednje vidike:

 

  • oblikovanje načrta komunikacij in ciljanih informacij o vašem programu energetskega menedžmenta za glavne ciljne skupine,
  • ozaveščanje in zbiranje podpore na vseh ravneh organizacije za pobude in cilje energetskega menedžmenta,
  • dvig ravni usposobljenosti osebja z usposabljanjem, zagotavljanjem dostopa do informacij, prenosom uspešnih praks, postopkov in tehnologij,
  • motiviranje in spodbujanje prispevkov osebja k večji energetski učinkovitosti in doseganju ciljev,
  • spremljanje energetske učinkovitosti s sistemi spremljanja, oblikovanimi v okviru akcijskega načrta za redno dokumentiranje in spremljanje napredka,
  • priznanja ljudem, ki organizaciji pomagajo dosegati rezultate, kot motivacija zaposlenih in pozitivna publiciteta programa energetskega menedžmenta.

Vaše podjetje mora kot partner programa letno poročati Komisiji o napredku pri izvajanjuakcijskega načrta.

Smo člani

 

V letu 2017 praznujemo 10 let delovanja.