Lokalna energetska agencija Dolenjska – Posavje – Bela krajina je organizirala dogodek »Konferenco o energetski revščini in srečanje lokalno energetskih agencij Slovenije, ob 15. obletnici delovanja Lokalne energetske agencije Dolenjska – Posavje - Bela Krajina«.

Dogodek je potekal v torek, 5. julija 2022 od 8:00. do 14:00. ure v sejni sobi A Mestne občine Krško.

Na Konferenci o energetski revščini se je zvrstilo 6 govorcev, ki so predstavili stanje energetske revščine v Sloveniji. 

Dogodka so se udeležili poleg predstavnikov sosednjih občin s katerimi LEAD sodeluje tudi vodilni in sodelavci lokalnih energetskih agencij Slovenije.

Prisotne so najprej pozdravili direktorica Lokalne energetske agencije Dolenjska -Posavje- Bela Krajina ga. Irena Lisac, župan Mestne občine Krško g. mag. Miran Stanko in direktor Lokalne energetske agencije Primorske GOLEA iz Nove Gorice, g. Rajko Leban, trenutno predsedujoče agencije Konzorcija KLEAS.

5. aprila 2007 je Občina Krško, danes Mestna občina Krško ustanovila zavod z nazivom Lokalna energetska agencija Dolenjska – Posavje – Bela Krajina (v nadaljevanju: LEAD).

Agencija je bila ustanovljena v okviru programa »Intelligent Energy Europe«, ki je spodbujala ustanovitev mreže lokalnih energetskih agencij v celotnem evropskem prostoru in je v tem obdobju prešel fazo razvoja v znanju, izkušnjah in obsegu svojega delovanja.

LEAD skrbi za trajnostni energetski razvoj občin naše regije. Koordinira in usmerja izvajanje Lokalnih energetskih konceptov (LEK-ov), s katerimi želi v naši občini in okoliških občinah doseči visoko energetsko učinkovitost, visoko izrabo obnovljivih virov energije (OVE) in zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida. 

Preko različnih nalog in projektov v različnih sektorjih zmanjšuje rabo energije in stroške zanjo, povečuje energetsko neodvisnost z zmanjševanjem rabe fosilnih goriv in uporabo OVE.

Vsebina dela agencije LEAD temelji na treh stebrih dela, in sicer:

• na energetskem managementu (izdelava strategij za zmanjšanje porabe električne in toplotne energije v zgradbah, ki so v javni rabi, izvajanje razvojnih in raziskovalnih nalog, izvajanje prenosov dobrih praks in znanj).
• na energetski bazi podatkov (priprava in izvajanje projektov s področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije).
• ter na informiranju, promociji in diseminaciji rezultatov (skrb za trajnostni energetski razvoj in izobraževanje strokovne javnosti, občanov, javne uprave in gospodarskih subjektov, spodbujanje učinkovite rabe energije in rabo obnovljivih virov energije s svetovanjem za dosego pozitivnih ekonomskih in okoljskih učinkov v malih in srednjih podjetjih).

LEAD že več kot 15 let s svojimi storitvami skrbi za zmanjšanje rabe energije v javnih stavbah in izboljšanje energetske učinkovitosti v regiji Dolenjska, Posavje in Bela krajina. Ena izmed glavnih nalog agencije je ozaveščanje na področju energetske revščine, učinkovite rabe energije (URE), obnovljivih virov energije (OVE) in prilagajanje podnebnim spremembam. Aktivnosti so usmerjene v ozaveščanje potrošnikov o prehodu s fosilnih goriv na obnovljive vire energije.

V Sloveniji je bilo ob podpori programa Inteligentna energija Evrope (IEE), lokalnih skupnosti in Ministrstva za okolje in prostor ustanovljenih 7 lokalnih energetskih agencij v letih 2005 do 2007. 

Članice agencije konzorcija  KLEAS-a so (po abecednem redu)

ENERGAP, Maribor, GOLEA, Nova Gorica, KSSENA, Velenje, LEAD, Krško, LEAG, Kranj, LEA Pomurje, Murska Sobota in LEA Spodnje Podravje, Ptuj. 

Rajko Leban, direktor goriške agencije GOLEA iz Nove Gorice je navzočim predstavil vlogo lokalnih energetskih agencij pri oblikovanju energetskih skupnosti, kajti odgovor na nastalo energetsko krizo so vsekakor lokalne samooskrbne energetske skupnosti, kot jih določa nova energetska zakonodaja (ZSROVE, ZOEE,…) – skupnost OVE, ki je pravna oseba in katere član/družbenik je tudi občina.

Predlagal je odpravo zakonodajnih ovir ter pospešitev izvajanja projektov za dosego ciljev NEPN, DSEPS 2050, uveljavitev Uredbe o kontaktni točki (Borzen, MzI), uveljavitev strateškega projekta na čezmejnem programu Slovenija – Hrvaška. 

To bi pomenilo, da se v OP Slovenija – Hrvaška 2021 – 2027 umesti strateški projekt na področju trajnostne energije na strateški osi PO2 „Bolj zelena Evropa“.

Skozi strateški projekt bi bistveno lažje realizirali prej nakazane načrte in kjer bi v okviru celovite energetske prenove stavb dali poudarek tudi na uporabi obnovljivih virov energije, sistemov za shranjevanje energije, električnih polnilnic in celovito digitalizacijo stavb s poudarkom na ustanavljanju energetskih skupnosti.

Na koncu svoje predstavitve je direktor goriške agencije za energetiko go. Rajko Leban podal čestitko ob 15. letnem delovanju LEAD-a.

S pomočjo statističnih podatkov Statističnega urada RS je ga. mag. Teja Rutar prikazala trenutne razmere energetske revščine, aktualne ukrepe in pobude za nove ukrepe zmanjševanja energetske revščine. 

V letu 2020 je raba energije v gospodinjstvih predstavljala 24% vse končne porabe energije v Sloveniji. Lesna goriva so še vedno najbolj priljubljen način ogrevanja v Sloveniji. Največ energije porabimo pozimi za ogrevanje prostorov (61,9%). Primerno toplega stanovanja si ni moglo privoščiti 4 % gospodinjstev. Primerno toplega stanovanja so si najtežje privoščila enočlanska gospodinjstva (7%), enostarševska gospodinjstva z vsaj enim vzdrževanim otrokom (6%) in najemniki (8%). S plačevanjem stanovanjskih stroškov je zamujalo 8% gospodinjstev. Delež gospodinjstev v najnižjem dohodkovnem razredu, ki zamuja pri plačevanju stanovanjskih stroškov je 14%. Delež gospodinjstev, ki so zamujala s plačevanjem stanovanjskih stroškov je bil najvišji med enostarševskimi gospodinjstvi z vsaj enim vzdrževanimi otrokom (22%) in med najemniki (16%). Značilna sta dva pojava. Pojav “skrite energetske revščine”, kjer gospodinjstva zaradi pomanjkanja finančnih sredstev omejujejo svojo porabo energije in pojav, kjer gospodinjstva dajejo prednost izdatkom za energijo pred drugimi izdatki. S pomočjo eksperimentalnega kazalnika (glede na dohodke in izdatke za energijo) je bilo v letu 2018 okoli 35.000 gospodinjstev, z dohodkom nižjim od praga tveganja revščine in hkrati nadpovprečnim visokim izdatkom za energijo opredeljenih kot energetsko revna gospodinjstva.

Energetska revščina je stanje v katerem si gospodinjstvo ni zmožno zagotoviti primerno toplega stanovanja in drugih energetskih storitev, npr. ogrevanja vode, razsvetljave po sprejemljivi ceni. Na pojav energetske revščine najbolj vplivajo dohodki, cene energentov in poraba energentov, ki je odvisna od energetske učinkovitosti stanovanj in navad stanovalcev. Podatka glede obsega energetske revščine, definicije in metode izračuna energetske revščine še vedno nimamo. Na SURS-u so v preteklosti izračunavali delež razpoložljivih sredstev, ki jih gospodinjstva namenjajo za energijo. Zaradi metodoloških omejitev in napačne interpretacije so take vrste izračunavanja ukinili. Energetska revščina je zelo kompleksen pojav, ki ga je nemogoče zajeti z enim kazalnikom. Evropska komisija priporoča uporabo več različnih kazalnikov (Vir: LEAG).

Spletno izobraževanje za odkrivanje energetske revščine je predstavil sodelavec iz Lokalne energetske agencije Gorenjske, iz LEAG-a g. Jure Eržen.

Največji izzivi se porajajo ob vprašanju kako obravnavati problem energetske revščine:

• S pristopom brez stigmatiziranja posameznika (npr. energetski pregledi, subvencije za energetsko učinkovite domove po merilih ER, na lokalni ravni).
• Več ukrepov za ozaveščanje o obstoječih ukrepih ER
• Novi blažilni ukrepi ER (npr. univerzalni temeljni dohodek za energijo, energetske skupnosti, pilotni projekti EU o ER)
• Povečanje energetske učinkovitosti – zmanjšanje rabe energije (ukrepi, način življenja)
• Potrebno je zaposlovanje, zdravje (psihično, fizično)
• Kompleksni problem = pomembno je sodelovanje med različnimi sektorji, nivoji
• Ključni korak je povezovanje energetskega, socialnega, okoljskega in zdravstvenega sektorja.
• Ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti stavb (energetska sanacija stavb) so ključni pri zmanjševanju energetske revščine.

Ga. mag. Sabina Rajšelj iz Eko sklada je predstavila ukrepe za zmanjšanje energetske revščine, še posebej programa ZERO in ZERO500 in statistiko izvajanja ukrepov. 

Projekt ZERO:

• brezplačno svetovanje energetskega svetovalca ENSVET na domu socialno šibkega občana à kako znižati stroške ter izročitev brezplačnega paketa naprav in materialov (npr. led sijalke, podaljški za električno energijo s stikalom za izklop, varčevalni nastavki za pipo in tuš, tesnila za okna, ipd.)
• namenjeno prejemnikom DSP (denarne socialne pomoči) ali VD (varstvenega dodatka) ali IDSP (izredne denarne socialne pomoči)
• prijava preko pristojnega CSD ali samostojno preko prijavnega obrazcaà Eko sklad poveže občana z energetskim svetovalcem

Projekt ZERO 500:

Energetska obnova stavb 500-im gospodinjstvom z nizkimi prihodki à 5 mio sredstev iz Kohezijskega sklada

• 2 javna poziva ZERO500 oz. „Nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za investicije v ukrepe večje energetske učinkovitosti eno- ali dvostanovanjskih stavb“ 
• Javno povabilo k vpisu v informativni referenčni seznam izvajalcev za izvajanje ukrepov
• vključitev energetskih svetovalcev mreže ENSVET pri koordinaciji celotnega postopka energetske obnove stavbe
• vzpostavitev sodelovanja z različnimi deležniki (CSD, Karitas, RKS)

Direktor LEA Pomurje, iz Martjancev, g. Bojan Vogrinčič je predstavil Primer dobre prakse: »Stanje in izzivi energetske revščine na območju LAS Goričko«.

Povedal je, da je energetska revščina predvsem posledica delovanja medsebojno povezanih dejavnikov:

• nizki dohodki, ki so pogosto vezani na splošno revščino,
• visoke cene energije, vključno z uporabo relativno dragih virov energije, in
• slabe energetske učinkovitosti domovanj, zaradi slabe izolacije ali neučinkovitega ogrevanja.

Energetska revščina najbolj prizadene gospodinjstva z nizkimi dohodki, še posebej upokojence, nezaposlene ter gospodinjstva, ki prejemajo socialno pomoč. Njihov ekonomski položaj je pogosto povezan s slabšo energetsko učinkovitostjo domovanja (slaba izolacija, stari in neučinkoviti ogrevalni sistemi, drag energent), oboje pa je pogosto povezano s slabšim zdravstvenim stanjem (predvsem starejših). Energetsko revna gospodinjstva so pogosto tudi socialno izolirana. Poglavitne nevarnosti, s katerimi se soočajo, so predvsem tveganja za fizično in mentalno zdravje, degradacija stanja domovanja ter prekomerni dolgovi.

Od skupnih 18.212 gospodinjstev območja LAS Goričko, se 1.670 gospodinjstev že srečuje z energetsko revščino Od skupnih 18.212 gospodinjstev območja LAS Goričko, se 1.670 gospodinjstev že srečuje z energetsko revščino!!

Direktor LEAG-a iz Kranja g. Črtomir Kurnik je predstavil Primere dobre prakse zmanjševanja energetske revščine in spremljanje stanja.

Osredotočil se je na podatke občine Jesenice. 

• V sprejetem proračunu za leto 2022 je bilo za ta namen zagotovljenih namenjenih skupaj 40.000 €, sedaj 60.000 €.
• Namenjena občanom Jesenic, ki so se znašli v izredni materialni stiski, med drugim je razlog lahko tudi povišanje cen ogrevanja.
• Ob podražitvi ogrevanja dodatnih 20 tisoč evrov za pomoč socialno ogroženim občanom Jesenic
• Občinska socialna pomoči se dodeljuje do porabe predvidenih proračunskih sredstev po zaporedju vloženih vlog v tekočem letu. 
• Analiza specifične porabe toplote po posameznih večstanovanjskih objektih je pokazala, da pri nekaterih objektih (in enotah v njih) prihaja do prekomerne porabe toplote (v primerjavi s povprečno), kar rezultira tudi v izjemno visokih položnicah v teh objektih. Naslednji korak, ki ga bo potrebno storiti, je v sodelovanju z upravniki teh objektov ugotoviti, zakaj do takšnih razlik prihaja. 

Predstavil je projekt Warm and Well Severn Wye Energy Agency Ltd, ki katerih podatki vzhodnega dela Gloucester-ja v Veliki Britaniji so bili primerjani z navedeno občino Jesenice.

Cilj sheme Warm and Well je izboljšati energetsko učinkovitost ter zmanjšati tveganje nezmožnosti plačevanja energentov in s tem povezane zdravstvene težave.

Ukrepi:

• Ozaveščanje javnosti o energetski učinkovitosti in energetski revščini.
• Nudenje konkretnih in ustreznih nasvetov po telefonu, napotitev partnerskih organizacij in sodelovanje na dogodkih.
• Zagotavljanje domačih obiskov ranljivim strankam, ki vključujejo energetski pregled in poročilo o nasvetih po meri.
• Svetovanje o subvencijah in ugodnostih.

Na koncu svoje predstavitve je direktor gorenjske agencije za energetiko LEAG-a go. Črtomir Kurnik podal čestitko ob 15. letnem delovanju LEAD-a.

Ga. dr. Lidija Živčič, društvo za sonaraven razvoj Focus, Ljubljana je predstavila vsebino Energetska revščine v Sloveniji, različni vidiki in praktični ukrepi.

Najbolj ranljive skupine prebivalstva: 

• gospodinjstva brez zaposlenih članov (upokojenci, brezposelni), z vzdrževanimi otroki, 
• gospodinjstva z delno zaposlenimi odraslimi, z vzdrževanimi otroki
• enočlanska gospodinjstva
• največji delež, 21 %, so upokojenke
• najem: najemniki so bolj prizadeti kot lastniki
• izobrazba: najbolj prizadeti ljudje s končano osnovno šolo ali manj stanje v Sloveniji.

Vzroki so večinoma povezani z 

• dohodkom (brez dohodka ali prenizek dohodek)
• neučinkovitostjo stanovanj: visok delež ljudi, ki živijo v stanovanju s puščajočo streho, vlažnimi stenami, tlemi ali temelji ali gnilobo v okenskih okvirih ali tleh (20,6 % v 2019)
• pomanjkanjem sredstev za prenovo oz. izboljšanje stanovanj, kljub visokemu deležu lastništva stanovanj (75 % v 2018)
• v zadnjem času pa tudi z vplivi COVID-19 situacije (več časa doma, izguba zaposlitve, zmanjšanje prihodkov…)
• v zadnjem času pa tudi z vplivi COVID-19 situacije (več časa doma, izguba zaposlitve, zmanjšanje prihodkov…)

Zanimivo je bilo poslušati naslednje ugotovitve, ki jih je predstavila ga. dr. Lidija Živčič.

Ženske nesorazmerno bolj prizadane energetska revščina. To je zaradi vsaj 4 dimenzij:

• Fiziološka razsežnost: Ženske so zaradi svoje fiziologije bolj občutljive na vročino in mraz kot moški, zaradi česar so ženske in dekleta, ki trpijo zaradi energijske revščine, bolj ogroženi. 
• Ekonomska razsežnost: ženske se soočajo z nesorazmernim deležem neplačanega dela oskrbe. Soočajo se tudi z razliko v plačah in pokojninah med spoloma - ženske imajo nižje plače in pokojnine kot moški.
• Zdravstvena razsežnost: Življenje v neustrezno ogrevanih/hlajenih domovih zaradi povečanega stresa negativno vpliva na dihalni in srčno-žilni sistem ter na duševno zdravje. Več študij je že opozorilo na večjo ranljivost žensk za zimsko umrljivost in duševni stres. Potrebnih pa je več raziskav.
• Socialna/kulturna razsežnost: Odgovornosti in vloge v gospodinjstvu so pomembni družbeni/kulturni dejavniki. Ženske so pogosto odgovorne za porabo energije v gospodinjstvu, vendar pogosto nimajo enakega glasu pri odločitvah o energiji. Ženske običajno preživijo več časa doma in so zato bolj izpostavljene energetski revščini.

Po zaključenem uradnem delu, smo naredili skupinsko fotografijo vseh nas.

Po končani konferenci so se predstavniki lokalno energetskih agencij in sosednjih občin udeležili ogleda Nuklearne elektrarne v Krškem. Po uvodni registraciji vstopa v območje elektrarne je bil obiskovalcem najprej predstavljeno delovanje reaktorskega dela, po ogledu simulacije komandne sobe pa je sledil še odlično voden ogled razdeljen na dve skupini nereaktorskega območja 

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo obema predstavnikoma odnosov z javnostmi NEK-a, g. Miranu Pribožiču in ge. Idi Novak Jerele, ravno tako g. Hinku Uršiču ter obema predstavnikoma, ki sta v tako kratkem času se trudila z veliko informacijami približati vsebino delovanja naše edine nuklearne elektrarne.

Vsi trije zaposleni na LEAD-u, Andraž Najžar, Tadej Koštomaj in Irena Lisac se vsem sodelujočim in prisotnim zahvaljujemo, da ste obogatili naš prav poseben dan Lokalne energetske agencije Dolenjska – Posavje – Bela krajina.